Ločena ali skupna otroška soba?
Starši z več otroci se kmalu srečate z naslednjo dilemo. Kako jo boste reševali je seveda odvisno od prostora, ki ga imate na razpolago.
Na začetku to še ni tako obremenjujoče ali naj malčka spita v isti sobi, vendar kasneje ko se začneta bližati najstništvu sami vidite, da bi si v večini primerov želela imeti ločeno spalnico. Poglejmo si torej kateri so argumenti za skupno in kateri za lastno sobo.
Zakaj je dobro, da imajo sorojenci ločene spalnice?
Kadar imate v hiši sorojenca, katerih osebnosti sta si nenehno navzkriž, skupna otroška soba zagotovo ne bo prava rešitev.
Pozorni morate biti na to kako kvaliteten je spanec pri otrocih kadar spijo skupaj in kako kadar spijo narazen. Nekateri bodo namreč potrebovali svoj lasten prostor, kjer bodo brez težav zaspali vse do jutra. Na drugi strani pa imate bolj anksiozne otroke, ki jim bo skupinsko spanje v pomoč pri umirjanju in kvalitetnem spancu.
Hitro vidimo, da neko univerzalno pravilo na tem področju ne obstaja. Sami najbolje poznate svoje otroke zato je ključno, da jim glede na prostor, ki ga imate na razpolago ponudite kar je v vaši moči. Seveda je tu še finančni vidik, zato preden karkoli obljubljate temeljito načrtujte kako boste vse skupaj speljali.
Tudi sami se bolje počutite, le imate v stanovanju kotiček kamor se zatečete, ko potrebujete nekaj časa zase. Enako velja za otroke.
Potreba po lastnem prostoru pa z leti še narašča. Tako postane posebej izrazita v času najstništva. Sploh če imate otroka različnih spolov, ki si želita intimen prostor za preoblačenje. Na tej točki je skoraj nujno, da jim to zagotovite v kolikor imate to možnost.
V kolikor gre za otroka istega spola in ju deljenje sobe ne moti ni nobene prave potrebe, da bi ju morali ločevati. Še več, takšna uredite bo med njima pomagala ustvariti močno vez za celotno življenje.
Kako naj bo ločena otroška sobica, ko nimate dovolj prostora v stanovanju?
Nemalo ljudi se sooča s pomanjkanjem prostora v svojem domu zato morajo poiskati nekoliko bolj kreativne rešitve za ustvarjanje ločenih spalnic.
Po sredini prostora lahko od tal do vrha namestite knjižno polico, ki bo ločevala njuna prostora ali pa enostavno namestite zaveso. Prava oprema za otroško sobo vam bo tako pomagala vsaj psihološko razdeliti prostor na sva dela.
Zakaj pa naj si sorojenci delijo sobo?
Sedaj pa smo prišli do nasprotnega vidika, zakaj torej imeti skupno spalnico.
Skupno spanje je po nekaterih priporočljivih okvirih sprejemljivo do 9ega leta starosti ne glede na spol otrok, do 15ega leta naj bi si delili sobo sorojenci različnih spolov, medtem ko imajo otroci med 16 in 19 leti potrebo po lastni spalnici. Seveda pa je to vse kar so le smernice, sami se boste morali ravnati po potrebah vaših otrok.
Če bo šlo vse po načrtih bosta otroka razvila globoko doživljenjsko vez.
Kot smo že zgoraj omenili. Otroci se ponoči večkrat zbudijo in potrebujejo tolažbo. Tako si bosta otroka vedno v oporo oziroma jima bo za občutek varnosti dovolj že zavedanje, da nista sama v sobi.
Glede na to kako težko nekateri otroci delijo, bo skupna soba za ene odlična priložnost za razvoj empatije. Prej bodo razvili tudi spoštovanje so drugih, se naučili biti potrpežljivi in razumevajoči.
Pridobili bodo kompetence zaradi katerih bodo boljši prijatelji. Navajenost na deljenje jim bo prav prišla na vseh področjih v življenju.
Drugim bodo znali postaviti meje in z njimi to uspešno komunicirati. Praktični vidik takšne ureditve pa je več prostora v stanovanju v kolikor ga potrebujete.
Česa naj se držijo, da bo sobivanje prijetneje?
Vsak naj prevzema odgovornost zase in svoje stvari ter vzdržuje red in čistočo. Najbolje je, da skupaj postavite jasna pravila, mogoče v obliki seznama opravil glede na dan v tednu, ki se ga morajo držati. Tako bo med njima veliko manj trenj pa tudi prostor bo urejen, kar bo delovalo pomirjujoče.
Dogovorita naj se o odhodu v posteljo oziroma večerni rutini, zaradi katere bosta uravnala svoj ritem za spanje in se ne bosta ovirala pri odhodu v posteljo.
Nikar ne dopustite, da bi začela v sobi kopičiti nepotrebne stvari, saj bosta tako zapravila veliko prostora, ki bi jima drugače prav prišel za shranjevanje obveznih stvari in bo cel prostor postal prenatrpan po nepotrebnem.
Oprema za otroške sobice naj bo čimbolj pametno izbrano in je oblikovano na način da vsebuje prostor za shrambo. Primer je postelja, ki ima spodaj predale ali pisalna miza, ki ji lahko dvignete pisalno površino pod njo pa najdete prostor za shrambo pisalnih pripomočkov. Prostor ne sme delovati natrpano in naj ima torej dovolj površin za shranjevanje predmetov. Pogradi namesto samostojnih postelj bodo prihranili veliko prostora.
Ko pa pride do poslušanja glasbe so slušalke obvezne v kolikor jima ni všeč enaka glasbena zvrst. Prav jima utegnejo priti tudi slušalke, ki izolirajo zvok iz okolice. Tako se bosta lažje učila, če katerega od njiju motijo zvoki v bližini.
Ustvarijo naj si tudi svoje lastne personalizirane kotičke glede na svoje interese.
Tudi otroci sami naj izrazijo svoje želje, katere želijo, da jih sorojenci upoštevajo, da bo vse skupaj še veliko prijetneje.
Kaj pa deljenje postelje s starši?
Če imate v mislih dojenčke so si mnenja deljena. Nekateri pravijo, da spanje v skupni postelji poveča tveganje za zadušitev ali poškodbe dojenčka ter celo sindrom nenadne smrti. Kar pa zadeva malčke se pri njih utegne razviti odvisnost spanja v bližini odraslega in brez njega težko ali celo ne zaspijo.
Odrasli se za spanje v isti postelji odločijo iz praktičnih razlogov kot je nočno dojenje. Njihova bližina naj bi tudi vplivala na vzpostavljanje navezanosti med dojenčkom in staršem, ki mu pri tem daje občutek varnosti. Neodvisnost bo imela otrok čas razvijati celo življenje.
Mama se mora odločiti ali jo bo spanje z dojenčkom umirilo ali ji povzročalo stres, ker jo bo nezavedno strah, da nebi šlo kaj narobe. Zato je najbolje, da se odloči sama, saj bo le na ta način tako ona kot dojenček spala mirno.
Do prvega pol leta ali leta bo tako zagotovo priročno in za dojenčka dobro, če bo otroška posteljica nameščena v spalnici staršev. Okoli prvega leta pa po občutku pričnete s prestavljanjem v lastno sobico. Mogoče ne ravno med uvajanjem v vrtec, ker je že to dovolj stresno.
Mogoče je še najbolje imeti neko ravnovesje. Uvesti vikende skupnega spanja, med tednom pa samostojno spanje. Enako velja za uspavanje. Dobro je, da se otrok nauči tudi sam zaspati.
Kaj narediti, če se eden od otrok upira ideji ločene otroške sobe?
Za začetek imejte z otrokoma pogovor skozi katerega jima razložite katere so prednosti lastne spalnice, zakaj je pomembno da imata svojo sobo. Razložite jima, da imata vsak svoj ritem spanja in da bosta vedno bolj cenila privatnost.
Izpostavite tudi, da sta ločeni osebnosti in je dobro, da tudi njun prostor to izžareva, saj to pripomore k izgradnji samostojnosti. Tudi opremite jima otroško sobo skladno z njunimi osebnostmi in zanimanji, na način, da ju čimbolj motivirate za vselitev.
Razmislite o naslednjih idejah. Za začetek ustvarite ločena prostora. Eden naj bo namenjen aktivnostim in igri, drugi pa spanju. Sčasoma ko se bo otrok navadil na novo igralnico, slednjo spremenite v drugo spalnico na način, da ji le dodate potrebno otroško pohištvo.
Dobra rešitev so tudi vikendi ali pa dva dneva v tednu, ko sorojenci prenočijo v isti sobi.
Kadar je težava potreba po intimnosti pri preoblačenju jima ustvarite urnik preoblačenja, ki ga seveda morata oba spoštovati ali pa naj se enostavno preoblačita v drugi sobi na primer kopalnici. Mogoče ni priročno, saj bosta imela malo več dela s prenašanjem oblek, vendar je super rešitev za obstoječo situacijo.